beilendekunst (beilendekunst) wrote in ua_etymology,
beilendekunst
beilendekunst
ua_etymology

Kagamlykъ i Čortomlykъ

Toponimičný i lėtopisný slovniki zvodiatъ si nazvy do turk. *kagan-lyk "kaganska rėka" i *čartan-luk "ščučia rėka", de -luk / -lyk je gadanymъ turkskimъ formantomъ bezъ pevnogo značenia. Sėja etymologia mėstitъ phonetičnie protirėčia i ne mėstitь perekonlivoi semantiki, bo kožnu rėku možna nazvati ščučoju i žodnoi kaganskoju, sebto imperskoju. Okrȯm togo, obydvė rėčki znachodiatъ sę radše vъ arealė proto-slovenskoi hydronimiki.

Najavnȯstь očevidnoi paradigmy (čortopolochъ, čortoryja, čortoplȯdъ, čortomlykъ) dozvoliaje nadėjno vȯdokremiti peršý korėnь čorto- (psl. čьrtъ) i vȯdtakъ drugimъ bude -mlykъ, menš očevidný. Najbližčimъ za zvučaniemъ i značeniemъ je ukr. mlaka, mlakovina "zaboločena nizina, bagno, tręsovina", slvn. i slvc. mlaka "kaljuža", bolg. mlaka "bagniste mėsce" (ESUM), jakie zvodiatъ do psl. *mlakъ (ESSM).

Majuči drugý korėnь -mlykъ, možna pravilno rozčlenuvati Kagamlykъ, otrymavši zagadkove *kaga-. Jediný narazė nekozarský korenь se kalgan, kalganka "Alpinia galanga, perstačъ, privorotenь, gȯrčakъ, smykavecь", ȯdъ лат. galanga. "Kto poutru onogo kalganu vypetъ v vodė ily pod językomъ deržitь, to rečy vdačno i movno buvajutь" (PUM). Odnymъ zъ variantȯvъ nazvy rėki je Kagalnikъ.

I ostanný prikladъ zъ ind. mlāti, irl. mlāith, ukr. mlavȯstь, mlȯstь, mlėti toščo zasvėdčuje mėnlivȯstь golosnogo (ȧ, ȯ, ė) vъ zvukospolucė *mla-, tož vъ ukrainskȯjь možna čekati na pojavu okania zъ nastupnymъ ikaniemъ *-mlȯkъ / -mlukъ / -mlykъ.

Otže, je pȯdstavy pripustiti take:

ukr. kalgan + psl. *mlakъ > kagamlykъ "kalganove boloto, bagno"
psl. *čьrto + psl. *mlakъ > čortomlykъ "čortove boloto, tręsovina"
Subscribe
  • Post a new comment

    Error

    default userpic

    Your reply will be screened

    Your IP address will be recorded 

    When you submit the form an invisible reCAPTCHA check will be performed.
    You must follow the Privacy Policy and Google Terms of use.
  • 4 comments